Odgovori na ta vpra\u0161anja so odvisni od veliko ve\u010d kot zgolj prisotnosti pa\u0161nih \u017eivali. Potrebni so ustrezno upravljanje, dobro poznavanje ekologije ter razumevanje medsebojnih vplivov \u017eivali, gozdov in ljudi.<\/p>\n\n
Apokalipti\u010dni naslovi novic in pretresljivi posnetki neba, prekritega s prahom in dimom \u2013 vse to smo spremljali v preteklih poletnih mesecih. Zdaj, ko je jesen \u017ee v polnem teku, nas navdaja upanje, da bodo hladnej\u0161i meseci omogo\u010dili obnovo prizadetih ekosistemov. Toda medtem ko so mediji veliko poro\u010dali o ljudeh, ki so morali zaradi po\u017earov zapustiti svoje domove, je bilo vplivu teh uni\u010dujo\u010dih naravnih nesre\u010d na prosto\u017eive\u010de \u017eivali namenjene precej manj pozornosti. <\/p>\n\n
Ob izjemno obse\u017enih po\u017earih prosto\u017eive\u010de \u017eivali izgubljajo svoje \u017eivljenjske prostore, \u0161tevilne pa tudi \u017eivljenje. Intenzivni po\u017eari v drevesnih kro\u0161njah lahko uni\u010dijo talne organizme, drevesa z gnezdi in po\u010dasneje gibajo\u010de se \u017eivalske vrste. Ustrezno na\u010drtovana in vodena gozdna pa\u0161a lahko zmanj\u0161uje kopi\u010denje drobnega gorljivega rastlinskega materiala ter tako prispeva k zmanj\u0161evanju po\u017earne ogro\u017eenosti. Njena uspe\u0161nost pa je odvisna od ustreznega upravljanja in interdisciplinarnega strokovnega znanja.<\/p>\n\n
Z omejevanjem goste grmovne podrasti lahko pa\u0161ne \u017eivali prispevajo k temu, da morebitni po\u017ear ostane manj intenziven in omejen predvsem na rastlinje pri tleh. Tako imajo prosto\u017eive\u010de \u017eivali ve\u010d mo\u017enosti za umik, odrasla drevesa za pre\u017eivetje, ekosistem pa za hitrej\u0161o obnovo, ki lahko namesto desetletij traja le nekaj mesecev. <\/p>\n\n
V \u0161tevilnih evropskih dr\u017eavah je gozdna pa\u0161a \u0161e vedno prepovedana ali mo\u010dno omejena. Evropska federacija za kmetijsko-gozdarske sisteme (EURAF)<\/a> je kot odziv na sporo\u010dilo Evropske komisije o celostnem obvladovanju tveganja po\u017earov v naravi<\/a>, objavljeno leta 2026, izvedla analizo pravne ureditve gozdne pa\u0161e v Evropski uniji. Ena klju\u010dnih ugotovitev je, da je nacionalna zakonodaja v \u0161tevilnih dr\u017eavah \u0161e vedno zastarela in gozdne pa\u0161e ne omogo\u010da, saj je bila ta praksa dolgo obravnavana kot \u0161kodljiva za ekosisteme<\/a> zaradi mo\u017enosti zbitosti tal, prekomerne pa\u0161e in zaviranja rasti dreves.<\/p>\n\n Razumevanje odnosov med prosto\u017eive\u010dimi in rejnimi \u017eivalmi je pogosto preve\u010d poenostavljeno. Velike zveri napadajo rejne \u017eivali, zato naj bi jih bilo treba vedno lo\u010devati. Tak\u0161no razmi\u0161ljanje je sicer razumljivo, vendar spregleda pomembno vlogo rastlinojedih \u017eivali pri ohranjanju zdravih gozdnih ekosistemov.<\/p>\n\n Vra\u010danje velikih zveri, kot so volkovi, v evropske gozdove dodatno zapleta razmere. \u010ce gozdove preprosto ogradimo ali rejne \u017eivali trajno zadr\u017eujemo v hlevih, se lahko sicer izognemo neposrednim konfliktom, vendar hkrati omogo\u010dimo kopi\u010denje suhega in lahko vnetljivega rastlinja na gozdnih tleh. Ustrezna vmesna re\u0161itev zahteva ponovno aktivno vklju\u010devanje \u010dloveka v upravljanje ekosistemov. Usposobljeni pastirji lahko z uporabo sodobnih sistemov virtualnih ograj, tradicionalnih psov za varovanje \u010dred ter varnih no\u010dnih ograd omogo\u010dajo, da pa\u0161ne \u017eivali opravljajo svojo pomembno ekolo\u0161ko vlogo, hkrati pa skrbijo za varnost \u010dred in prosto\u017eive\u010dih plenilcev. <\/p>\n\n Zadr\u017eki, na katerih temeljijo zakonske omejitve, niso povsem neutemeljeni. Nenadzorovana pa\u0161a v gozdu lahko namre\u010d povzro\u010da po\u0161kodbe mladih dreves, objedanje lubja in zbitost tal. Klju\u010d se skriva v besedah ‘nadzorovana<\/strong>‘ pa\u0161a. Na\u010drtovana gozdna pa\u0161a temelji na ustrezni \u010dasovni razporeditvi, nadzorovani obte\u017ebi pa\u0161nikov in rotacijski pa\u0161i. Ne gre za to, da bi \u010drede preprosto spustili v gozd, temve\u010d za usmerjeno pa\u0161o na izbranih obmo\u010djih, s katero zmanj\u0161ujemo koli\u010dino drobnega gorljivega rastlinskega materiala, ne da bi pri tem ogro\u017eali pomlajevanje gozda. Izziv torej ni zgolj ponovno uvajanje pa\u0161nih \u017eivali v gozdove, temve\u010d razumevanje, kako pa\u0161o upravljati tako, da bo zmanj\u0161evala po\u017earno tveganje ter hkrati zagotavljala dobrobit \u017eivali, ohranjala biotsko raznovrstnost in omogo\u010dala dolgoro\u010dno pomlajevanje gozdov.<\/p>\n\n Za uspe\u0161no izvajanje gozdne pa\u0161e ni dovolj, da rejne \u017eivali ponovno vklju\u010dimo v gozdni prostor. Potrebujemo strokovnjake in izvajalce, ki razumejo vedenje in dobrobit \u017eivali, ekologijo gozdov, prepre\u010devanje po\u017earov ter prakti\u010dne vidike upravljanja pa\u0161nih povr\u0161in. Razvoj tak\u0161nega interdisciplinarnega znanja je eden od izzivov, ki jih \u017eeli nasloviti projekt HALE.<\/strong><\/em><\/p>\n\n Nadzorovana pa\u0161a lahko namesto degradacije gozdnih tal spodbuja njihovo biolo\u0161ko aktivnost. Iztrebki in urin pa\u0161nih \u017eivali v zgornje plasti tal vra\u010dajo pomembna hranila ter ustvarjajo ugodne mikrohabitate za de\u017eevnike, hro\u0161\u010de govna\u010de in li\u010dinke \u017eu\u017eelk. Ti organizmi izbolj\u0161ujejo prezra\u010denost tal in njihovo sposobnost zadr\u017eevanja vode ter predstavljajo pomemben del gozdnega prehranjevalnega spleta \u2013 biolo\u0161kega sistema, ki ga lahko izjemno obse\u017eni po\u017eari povsem poru\u0161ijo.<\/p>\n\n Enakomerno gosta grmovna podrast omejuje dostop svetlobe, zmanj\u0161uje rastlinsko pestrost in negativno vpliva na populacije ptic. Z nadzorovano gozdno pa\u0161o lahko gosto podrast preoblikujemo v raznolik, mozai\u010den rastlinski pokrov. Tak\u0161na bolj odprta krajina pticam, ki se prehranjujejo z \u017eu\u017eelkami, omogo\u010da la\u017eje gibanje pri iskanju hrane. Vrstam, ki gnezdijo na tleh, zagotavlja zavetje ob robovih odprtih povr\u0161in, hkrati pa omogo\u010da ohranjanje starih dreves z dupli, v katerih gnezdijo sove in detli. Raznolika vegetacijska struktura lahko ustvarja razli\u010dne \u017eivljenjske prostore in mo\u017enosti prehranjevanja prosto\u017eive\u010dih \u017eivali, \u010deprav so dejanski u\u010dinki odvisni od lokalnih ekolo\u0161kih razmer in intenzivnosti pa\u0161e.<\/p>\n\n Koristi za dobrobit \u017eivali presegajo zgolj zagotavljanje zavetja. Raziskave in strokovne ugotovitve organizacij, kot je Irski forum za kmetijsko-gozdarske sisteme<\/strong><\/em> (Irish Agroforestry Forum \u2013 IAF), ka\u017eejo, da imajo drevesa v drevesno-pa\u0161nih sistemih pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja \u017eivali. Drevesne kro\u0161nje ustvarjajo ugodne mikroklimatske razmere, ki poleti zmanj\u0161ujejo toplotni stres, pozimi pa lahko temperaturo na pa\u0161niku zvi\u0161ajo za ve\u010d stopinj. To podalj\u0161uje obdobje pa\u0161e na prostem in zmanj\u0161uje stres, povezan z dolgotrajno hlevsko rejo. Poleg tega dostop do drevesne krme, na primer listja vrbe ali leske, rejnim \u017eivalim omogo\u010da, da z izbiro rastlin same prispevajo k ohranjanju svojega zdravja ter dopolnjujejo prehrano z mineralnimi snovmi, kot sta cink in kobalt, ki jih drevesa \u010drpajo iz globljih plasti tal. Rastlinski tanini v drevesnih listih lahko delujejo tudi proti notranjim zajedavcem, zmanj\u0161ujejo potrebo po kemi\u010dnih sredstvih za razglistenje in prispevajo k zdravemu delovanju prebavil. V Srednji Evropi Nem\u0161ko zdru\u017eenje za kmetijsko-gozdarske sisteme<\/strong><\/em> (DeFAF) poudarja klju\u010dno vlogo drevesno-pa\u0161ne rabe pri zmanj\u0161evanju toplotnega stresa \u017eivali in uravnavanju vodnega re\u017eima v krajini. Raziskave zdru\u017eenja DeFAF ka\u017eejo, da lahko govedo ob visoki zra\u010dni vlagi ob\u010duti toplotni stres \u017ee pri temperaturi 20 \u00b0C. Drevesne kro\u0161nje lahko temperaturo zraka pod njimi zni\u017eajo tudi do 6 \u00b0C, kar med poletnimi vro\u010dinskimi valovi prispeva k ohranjanju presnovnega zdravja \u017eivali in mle\u010dnosti. Globoki koreninski sistemi dreves poleg tega ustvarjajo tako imenovani \u00bbu\u010dinek gobe\u00ab, saj izbolj\u0161ujejo pronicanje vode v tla in omogo\u010dajo, da podrast ohranja vlago dlje \u010dasa tudi v su\u0161nem obdobju. S tem se lahko zamakne nastanek razmer, v katerih rastlinje postane suho in lahko vnetljivo.<\/p>\n\n Rejne \u017eivali same ne morejo re\u0161iti gozdov \u2013 pri tem potrebujejo \u010dloveka. Ponovno uvajanje gozdne pa\u0161e lahko izbolj\u0161a tudi dobrobit ljudi, ne le z zmanj\u0161evanjem nevarnosti po\u017earov, ki bi lahko povzro\u010dili mno\u017ei\u010dne evakuacije prebivalstva, temve\u010d tudi s ponovnim uveljavljanjem pastirstva kot dru\u017ebeno in ekolo\u0161ko pomembnega poklica. Financiranje aktivne prisotnosti pastirjev in za\u0161\u010ditnih ukrepov lahko tradicionalno pa\u0161ni\u0161tvo iz skoraj pozabljene dejavnosti preoblikuje v pomemben del prve obrambne linije pred posledicami podnebnih sprememb.<\/p>\n\n V sredozemskih dr\u017eavah se je razvilo ve\u010d pobud, ki povezujejo dobre prakse, znanje in prizadevanja za pove\u010danje odpornosti krajine. V ju\u017eni \u0160paniji<\/strong><\/em> v okviru mre\u017ee Red de \u00c1reas Pasto-Cortafuegos de Andaluc\u00eda ve\u010d kot 200 lokalnim pastirjem pla\u010dujejo za pa\u0161o ovac in koz na strate\u0161ko dolo\u010denih protipo\u017earnih pasovih v javnih gozdovih. Ve\u010d kot 100.000 \u017eivali pomaga vzdr\u017eevati protipo\u017earne pasove na ve\u010d kot 6.000 hektarjih povr\u0161in, tako da zmanj\u0161ujejo koli\u010dino gorljive vegetacije. Stro\u0161ki ob\u010din za vzdr\u017eevanje protipo\u017earnih obmo\u010dij se lahko v primerjavi z mehanskim odstranjevanjem rastlinja zmanj\u0161ajo tudi do 75 %, hkrati pa tak\u0161en na\u010din upravljanja zagotavlja stabilnej\u0161i vir dohodka pode\u017eelskim pastirjem.<\/p>\n\n Zahodneje, v gorati notranjosti Portugalske<\/strong><\/em>, so v pilotnih programih vklju\u010dili \u010drede avtohtonih gorskih koz pasme Cabra Jarmelista<\/em>, opremljene z ovratnicami za virtualno ograjevanje. Koze se pasejo na obmo\u010djih z gosto grmovno vegetacijo, predvsem na metli\u010devju in trnatem uleksu, ter tako pomagajo ohranjati odprte, mozai\u010dne pasove v krajini. Ti prispevajo k po\u017earni varnosti ogro\u017eenih gorskih vasi, hkrati pa tak\u0161na reja spodbuja ohranjanje ogro\u017eenih avtohtonih pasem rejnih \u017eivali. V gorati notranjosti de\u017eele Abruci v osrednji Italiji<\/strong><\/em> tradicionalno sezonsko selitev \u017eivine med pa\u0161niki (transumanza<\/em>), ki jo je UNESCO priznal kot nesnovno kulturno dedi\u0161\u010dino, danes vklju\u010dujejo v prizadevanja za ve\u010djo odpornost na podnebne spremembe. Ovce tradicionalnih lokalnih pasem se pasejo ob gozdnih robovih v vi\u0161jih legah in na grmi\u0161\u010dih. Jagnje\u010dje meso, pridobljeno od ustreznih pasem na tem obmo\u010dju, se lahko tr\u017ei pod za\u0161\u010diteno geografsko ozna\u010dbo (ZGO) \u00bbAgnello del Centro Italia<\/em>\u00ab, \u010de so izpolnjene predpisane zahteve za prirejo. Ob uporabi tradicionalnih maremsko-abru\u0161kih psov za varovanje \u010dred (Cani da Presa\/Pastore Abruzzese) te \u017eivali pomagajo uravnavati rastlinsko biomaso in ohranjati odprte gozdne robove, tudi na obmo\u010djih, kjer \u017eivijo avtohtone populacije volkov.<\/p>\n\n Usmerjena gozdna pa\u0161a \u0161e zdale\u010d ni zanemarljiv ukrep. Kadar je vklju\u010dena v regionalno na\u010drtovanje upravljanja krajine, predstavlja enega od pristopov za prepre\u010devanje po\u017earov, ki omogo\u010dajo \u0161ir\u0161o uporabo, so stro\u0161kovno u\u010dinkoviti in ekolo\u0161ko utemeljeni. Toda prehod od posameznih uspe\u0161nih primerov k sistemati\u010dnemu izvajanju tak\u0161nih praks po Evropi zahteva spremembe tako na podro\u010dju politik kot izobra\u017eevanja. <\/p>\n\n Da bi lahko pa\u0161ne \u017eivali u\u010dinkovito prispevale k varovanju \u017eivljenj, morajo dr\u017eave \u010dlanice Evropske unije najprej posodobiti zastarele nacionalne gozdarske predpise<\/strong><\/em>, ki ne razlikujejo med \u0161kodljivo nenadzorovano pa\u0161o in koristno, ustrezno vodeno drevesno-pa\u0161no rabo, ki lahko prispeva k zmanj\u0161evanju po\u017earnega tveganja. Projekt HALE ne \u017eeli odkrivati \u017ee znanega, temve\u010d nadgraditi obstoje\u010de znanje in izku\u0161nje. V prihodnjih dveh letih \u017eelimo razviti prvi celostni izobra\u017eevalni program, ki bo temeljil na dosedanjih prizadevanjih na podro\u010dju kmetijsko-gozdarskih sistemov in dobrobiti \u017eivali. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Z nara\u0161\u010danjem temperatur in vse ve\u010djo po\u017earno ogro\u017eenostjo evropskih pokrajin in skupnosti se vse ve\u010d pozornosti namenja preventivnim ukrepom…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":785,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[],"class_list":["post-783","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanek"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/hale-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/783","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/hale-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/hale-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hale-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hale-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=783"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/hale-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/783\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":860,"href":"https:\/\/hale-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/783\/revisions\/860"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/hale-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/785"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/hale-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=783"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/hale-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=783"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/hale-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=783"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"https:\/\/hale-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/image-1-1024x524.png\")
Izziv sobivanja z velikimi plenilci<\/h2>\n\n
![\"\"](\"https:\/\/hale-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/image-2.png\")
Kako lahko pa\u0161a znova o\u017eivi gozd<\/h2>\n\n
Zakaj potrebujemo pastirje, ne le pa\u0161nih \u017eivali<\/h2>\n\n
![\"\"](\"https:\/\/hale-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/image-3.png\")
Pot naprej<\/h2>\n\n